Oddaja prispevka

Prispevek oddajte na tej povezavi do  18. 8. 2020.

Prispevke, ki ne bodo upoštevali predvidenih ciljev in/ali ne bodo oblikovno strukturirani kot je predvideno, bodo zavrnjeni.

Avtor s podpisom ob prijavi jamči za avtorstvo prispevka in prevzema vso odgovornost (tudi za napake v prispevku, prevod …).

 

Vsebina prispevka

1. SOCIALNA OMREŽJA

Glede na raziskavo Media+ (finance.si, 10. 1. 2020), ima 82 % prebivalcev Slovenije profil vsaj na enem družabnem omrežju, pri čemer izstopa Facebook, na katerem ima profil več kot milijon slovenskih uporabnikov. Od tega jih 800 000 to platformo za ohranjanje in širjenje poznanstev, deljenje dogodkov, fotografij in videov uporablja vsak dan.

Spletna družbena omrežja torej krojijo vsakdanje življenje posameznika, pri čemer niso nobena izjema najstniki in celo mlajši otroci. Na spletnih mestih si gradijo svojo podobo, iščejo prijatelje in nasvete, komentirajo, objavljajo svoje fotografije in posnetke, pripravljajo prenose v živo … in tu lahko padejo v past, kajti vsaka objava na spletu postane za vedno nekje zabeležena, lahko jo nekdo izkoristi proti posamezniku, mu ukrade identiteto, ogrozi kasnejšo profesionalno kariero itd.

V tej sekciji želimo omenjeno področje raziskati, analizirati in poiskati predloge ali rešitve, kako otrokom in mladostnikom tudi v okviru vzgojno-izobraževalnega procesa pomagati pri vstopu v spletna družbena omrežja in jih opolnomočiti z informacijami, s katerimi bodo lahko varno in odgovorno prisotni na svetovnem spletu. Pri tem se lahko opirate na naslednja vprašanja oz. izhodiščne točke: Koliko in na katerih socialnih omrežjih so prisotni vaši učenci in dijaki? Koliko časa preživijo na teh omrežjih in kako to vpliva na njihov vsakdan – šolske obveznosti, (ne)aktiven prosti čas, »fizično« druženje s prijatelji, spalne navade …? Kako vpliva celotna družina na aktivnosti na socialnih omrežjih, koliko je nadzora v družinah, ali starši poznajo pasti oz. so osveščeni o njih? Kaj mladostniki največ počnejo na socialnih omrežjih, jih lahko izkoriščajo tudi za izobraževanje ali medsebojno pomoč pri šolskih obveznostih? Kakšno vlogo igrajo t. i. influencerji – vplivneži z družabnih omrežij, ali imate kakšen primer influencerja v vašem zavodu? Dobrodošli so primeri in analize tako pozitivnih kot negativnih izkušenj na socialnih omrežjih (npr. medvrstniško nasilje, zlorabe profilov in osebnih podatkov, izobraževalni ali vzgojni projekti …).

 

2. ZASVOJENOST S TEHNOLOGIJO

Dnevno se v šoli in izven nje srečujemo s situacijami, ko opazimo skupine najstnikov, ki sedijo skupaj, ampak vsak zre v svoj telefon, vsak je v svojem interaktivnem svetu, v svetu družabnih omrežij ali video igric. Povsem jasno je, da se proti razvoju in uporabi tehnologije ne moremo in tudi ne smemo boriti. Pa vendarle: kaj je prav in kaj je preveč? Ali digitalna tehnologija prevzema življenje najstnikov? Kako ločiti običajno udejstvovanje od zasvojenosti?  Ali smo za to pedagoški delavci sploh usposobljeni? Ali je morda zasvojen tudi kdo izmed nas? Ali problematiko na šoli prepoznamo? Kako rešujemo probleme s pretirano rabo telefonov? Kako na šolah delujemo, če prepoznamo odvisnost? Tem vprašanjem se želimo posvetiti v sekciji Zasvojenost s tehnologijo. Poleg razmisleka o tem, koliko so najstniki s to tehnologijo zasvojeni in kako le-ta vpliva na njihovo uspešnost, želimo dobiti tudi vpogled, kako se te problematike lotevajo posamezne šole. Želimo izvedeti, katere prakse so že uveljavljene oziroma katere predloge in rešitve lahko predlagate v svojih prispevkih. 

 

3. MEDIJI

V prispevku razmišljajte o praksi različnih medijev v odnosu do medijskega uporabnika, ki je udeleženec kapitalističnega načina razmišljanja. Osredotočite se, da so uporabniki otrok, mladostnik in pedagoški delavec. Predstavite vaš pogled, kako šola vzgaja, kaj in kako uči, da bi mladi medijske informacije kritično sprejemali in ustrezno ovrednotili. Razmislite, kako vi v šoli učence in dijake spodbujate k iskanju medijskih informacij, kateri prenosnik (vidni ali slušni) je učencem bolj priljubljen.

Predstavite pogled medijev na slovenski izobraževalni sistem in kakšno vzdušje ustvarjajo novinarji, ko poročajo o šolstvu. Kakšno vlogo igrajo mediji pri ustvarjanju splošne klime o položaju učitelja v družbi? Je javno mnenje res mnenje javnosti ali posameznih lobijev?

Ovrednotite, kako širša javnost loči, kaj je dobra in kaj slaba novica. Ali je ta opredelitev percepcija posameznika, družbe ali uredniške politike? Razmislite, ali nam mediji res pomagajo razumeti svet.

Ali so mediji prisotni pri pouku? Ali učitelji najdemo priložnost, da pri vzgojno-izobraževalnem delu iščemo navdih za obravnavano temo v izobraževalnih, kulturno- umetniških, informativnih in športnih televizijskih programih?

Razmislite o vplivu »nadaljevank« na miselnost posameznikov različnih generacij.

 

Oblika prispevka

Oblika prispevka za letošnji simpozij je točno določena. Prosimo vas, da sledite tehničnim navodilom za pisanje, ki jih najdete v  predlogi. Vsak prispevek ima lahko največ 3000 besed in štiri poglavja (poimenujete jih lahko tudi drugače):

 

1. PREDSTAVITEV TEME oz. DEJAVNOSTI S TEORETIČNIMI IZHODIŠČI

V poglavju predstavite temo, ki ste jo izbrali in jo opredelite s teoretičnimi izhodišči. Pri tem se sklicujte na najmanj 3 vire. Obliko citiranja oz. parafraziranja si oglejte v predlogi.

 

2. OSREDNJI DEL PRISPEVKA

Pričakujemo, da v osrednjem poglavju opišete:

  • teoretična razglabljanja o temi v povezavi s sodobnimi raziskavami in dognanji ali
  • svoja opažanja, mnenja, razmišljanja, poglede in morebitne rešitve ali
  • raziskovalno delo (anketo) in vaše ugotovitve.

 

3. ZAKLJUČEK 

V zaključnem poglavju kritično zaokrožite svoje vtise, podajte predloge oz. opozorite na morebitne pasti, pomanjkljivosti.  Poudarite nove ideje ali svoje uspešne rešitve. Poglejte v prihodnost in zapišite svoj pogled na obravnavano tematiko vašega prispevka.

 

4. VIRI IN LITERATURA

V skladu z navodili za navajanje, ki jih najdete v predlogi, navedite vsaj tri vire. Posamezne enote virov  številčite in navedite po abecedi priimkov avtorjev ali naslovov publikacij, če gre za anonimno avtorstvo. Uporabljenih virov ne delite po posameznih vrstah gradiva.

 

Morebitne PRILOGE umestite na konec prispevka za poglavjem Viri in literatura kot samostojno 5. poglavje.

 

Tehnična navodila za pisanje prispevka najdete v predlogi.

Da bo prispevek zagotovo oblikovno ustrezen, ga pišite kar v predlogo. Izbrišite pa tisto, česar ne potrebujete.

 

Opozarjamo vas, da morajo biti prispevki jezikovno pregledani.