HRANILNE SNOVI

Lahko jih delimo na:

Makrohranila:

Organske snovi:

Ogljikohidrati
Dajejo telesu potrebno energijo za vsakdanje življenje. Z njimi zagotovimo več kot polovico dnevne energije. Največ jih je v žitnih izdelkih, krompirju, sadju, marmeladah in medu. Kot vidimo, se nahajajo v dveh glavnih skupinah živil: v sladkorjih in škrobu.

Maščobe
Zagotavljajo zaloge energije, nekatere pa telo uporabi tudi kot gradbeni material. Med hrano, bogato z maščobo, štejemo: vsa olja, nekatere vrste mesa in mesnih izdelkov, maslo, nekatere ribe in oreščke. Bolj ugodne za telo so nenasičene maščobne kisline, ki se nahajajo v rastlinskih oljih. Nasičenih maščobnih kislin, ki jih je največ v maslu, arašidovem olju itd., v zdravi prehrani ne priporočamo.

Beljakovine
Gradijo in omogočajo obnavljanje mišic, kože in kosti ter drugih tkiv in organov v telesu. Med beljakovinsko bogato hrano štejemo vse vrste mesa, perutnino, ribe, mleko, sir, jajca. So torej rastlinskega in živalskega izvora. Biološko polnovrednejša so živila živalskega izvora, v zdravi prehrani pa naj prevladujejo beljakovine rastlinskega izvora.

Anorganske snovi:

Voda
Voda je za človekov obstoj nujno potrebna, saj predstavlja okrog 60% telesne mase. Brez nje ne vzdržimo več kot 3 dni, kajti telo nima nobenih zalog. Voda oskrbuje telesne organe s snovmi (kalcij, klor, železo, kalij, magnezij), ki so življenjskega pomena za naše kosti in tkivo, iz telesa pa odplakuje škodljive strupe. Več kot je popijemo, lažje lahko delajo naši prebavni organi, ledvice, srce in krvni obtok. Dnevno naj bi odrasel človek popil najmanj 2 l vode, samo za nadomeščanje količine, ki jo izgubimo med dihanjem, z znojenjem ter izločanjem tekočin in trdnih snovi. Pijemo po požirkih, ne več kot 2 dl naenkrat.

Mikrohranila:

Organske esencialne snovi:

Anorganske esencialne snovi: